AKTUALNO
FIHO
Kratek opis:
9.11. smo se sestali na sedežu FIHO s predsednikom FIHO in predsednikom FŠO. Gre za pomemben trenutek, ko sta za isto mizo sedla predstavnika dveh fundacij, ki financirata šport v Sloveniji.
Ugotovitve:
- potrebno je ozaveščati športne sfere o vseh možnostih inkluzivnega športa;
- organizirati bi bilo potrebno forum na temo socialnega vključevanja v športu,
- sogovorniki so se strinjali, da so lokalne skupnosti in občinske športne zveze pravi naslov za razvoj inkluzivnega športa se, seveda v sodelovanju s panožnimi športnimi zvezami
Mestna občina Maribor
Kratek opis:
Na Mestni občini Maribor, Urad za šport, smo predstavili kriterije financiranja inkluzivnega športa in si izmenjali poglede s predsednikom Judo kluba in predstavnikom MOM.
Sestanek se je vrtel okoli vprašanj in odgovorov na dileme, kot so:
- Izzivi povezani s pridobivanjem sredstev inkluzivnih športnih programov.
- Izzivi povezani s starostnimi kategorijami pri financiranju občine v rubriki » kakovostnemi in vrhunski šport«; v inkluzivnem športu namreč delitve po starostnih kategorijah ni.
- Izpostavljeno je bilo pomanjkanje kadra, saj majhno število zaposlenih, poleg rednih nalog s težavo sodeluje pri prijavah na različne razpise za pridobivanje finančne podpore.
- Sogovorniki so izrazili željo po seznanitvi o možnostih za prijave na projekte.
- Oba sogovornika sta se strinjala, da programi socialnega vključevanja v športu predstavljajo finančni izziv.
- Koristne bi bile informacije in vodič »kako do EU in drugih projektov«.
- Sogovorniki so sestanek zaključili v pozitivnem vzdušju in se strinjali, da je socialno vključevanje v športu zelo aktualno in pomembno področje, ki pa potrebuje močno promocijo.
Občina Velike Lašče
Kratek opis:
9.10. smo se srečali s predstavniki Občine Velike Lašče, ki so izrazili željo po tesnejšem sodelovanju. Občina si želi spodbuditi vključevanje ranljivih. O temi socialnega vključevanja v športu so pripravljeni ozaveščati lokalno prebivalstvo v lokalnem časopisu Trobla. Izražena je bila tudi namera o podpisu pobude o sodelovanju, ki bi pomagala zmanjšati velik razkorak v načinu življenja v ruralnem okolju kjer so prebivalci razpeti med kmetovanjem in delom v gospodarstvu.
Fundacija za šport (FŠO)
Kratek opis:
16.9.2024, smo se srečali s predsednikom FŠO.
Izpostavljene so bile naslednje dileme povezane z inkluzivnim športom:
- Zakon o športu bi bilo potrebno dopolniti s temo socialnega vključevanja v športu.
- Nacionalni program športa je potrebno dopolniti s temo socialnega vključevanja v športu.
- Razdelitev po starosti pri financiranju prostočasnih programov je lahko ovira za socialno vključevanje, saj je pri tovrstnih programih težnja po inkluziji, kjer se udeležence ne deli vrazlične starostne skupine.
- Predsednik je videl možnost financiranja inkluzivnega športa v povezovi s FIHO programi v točki Šport in rekreacija.
- Izrečena je bila zaveza, da bi se kriteriji financiranja inkluzivnega športa lahko.
- Uporabili že letos jeseni pri razpisu programov pilotnega povezovanja, pa tudi v celoletnih programih rekreacije.
Olimpijski komite Slovenije
MGTŠ, Direktorat za šport
Parlimpijski komite Slovenije
V prostorih Društva SOŽITJE so se sestali predstavniki OKS, POK in MGTŠ.
Nosilka projekta Mojca Doupona je v uvodu izpostavila, da je cilj projekta, ki se sklada tudi z nacionalnimi smernicami, izboljšati položaj vseh družbenih skupin in ustvariti enake možnosti v športu. Pogoj za sofinanciranje pa so merljivi kriteriji za sofinanciranje programov in model na državni ravni. Predstavljeni so bili osnovni kriteriji kot so: trajnost, izvedbo projekta, mreženje, odnos do socialnega vključevanja, znanje in dobro upravljanje.
Sogovorniki so se strinjali, da predlagani kriteriji, ki naj bi pripeljali do stabilnega sofinanciranja, potrebujejo v nasledni fazi predvsem preizkus modela v praksi. Potrebo po vključevanju in sofinanciranju pa so podprli sodelujoči predstavniki: direktor direktorata za šport, vodja EU projektne pisarne na OKS in
predstavnik Paralimpijskega komiteja Slovenije.
Sama razprava je pokazala, da je delo za vključevanje ranljivih skupin sicer še zelo na začetku. "Nepomembnih tem v športu ni in naslavljati moramo tudi tematike, ki niso izključno vezane na doseganje uspehov ali pa na množičnost. Teh programov je malo in potreben bo razmislek, kako te zadeve vzpodbuditi," je širok pogled na model športa v državi podčrtal Plastovski. Samec pa je opozorila na pravila države, ki so zelo stroga, zato je treba pri oblikovanju meril paziti, da obenem ne bodo predstavljala ovire za društva in zveze ter klube. V tem trenutku je glavna težava slabša organiziranost invalidskega športa, kjer pa tudi obstajajo svetle izjeme.
Zaključne misli sestanka so bile, da bodo morale invalidske organizacije opraviti svoje delo in se organizirati. Potrebujemo inkluzijo, integracijo in posebne programe. Če ne bomo prišli do oseb s posebnimi potrebami, bomo ostali, kjer smo. Slovenija v svetu športa s svojimi dosežki močno izstopa, na področju invalidskega športa pa močno zaostajamo," je še dejal Štrumbelj. Kot eno možnih rešitev pa vidi petletni projekt Paraolimpijskega komiteja Slovenije, ki bo začel delovati v kratkem.
Sestanek z Občino Jesenice in Zavodom za šport Jesenice o sofinanciranju socialnega vključevanja v športu
Dne 19. decembra 2024 je v okviru projekta HUD Sklad – projekt »Uvedba merljivih kriterijev za sofinanciranje socialnega vključevanja v športu« potekal sestanek z Občino Jesenice in Zavodom za šport Jesenice. Sestanek je potekal na daljavo, na njem pa sta sodelovala predstavnica občine, ga. Barbara Toman, in g. Gaber Šorn iz Zavoda za šport Jesenice.
Glavna tema razprave je bila uvedba novih kriterijev za sofinanciranje programov socialnega vključevanja v športu. Obe organizaciji sta že aktivni na tem področju, saj podpirata športne klube, ki vključujejo športnike, ki potrebujejo prilagoditve. To vključuje sofinanciranje vadbenih prostorov, dela trenerjev in prireditev. Kljub temu pa sta sogovornika poudarila, da tovrstna pomoč pogosto ostaja premalo prepoznana in pohvaljena.
Prepoznane priložnosti in izzivi
Med pozitivnimi vidiki smo izpostavili že obstoječo podporo športnim klubom, ki vključujejo športnike raznolikih zmožnosti.
Kljub temu sta predstavnika obeh organizacij opozorila na ključne izzive:
- Pomanjkanje pobud s strani društev – veliko športnih društev ne izraža dovolj jasno svojih potreb ali priložnosti za sodelovanje.
- Pomanjkanje podatkov – ni jasnega pregleda nad tem, koliko podpore društva potrebujejo in koliko obstoječe dejansko koristijo.
- Obstoječa zakonodaja in lokalni predpisi – pravila, kot so velikost skupin za sofinanciranje in višina sofinanciranja, pogosto omejujejo možnosti učinkovite podpore.
Predstavnika Občine Jesenice in Zavoda za šport Jesenice sta izrazila prepričanje, da bi uvedba novih meril lahko pomembno prispevala k izboljšanju stanja. Vendar pa bi za uspešno implementacijo potrebovali dodatne spodbude in prilagoditve na ravni zakonodaje. Pogovarjali smo se tudi o nedavni finančni spodbudi, ki jo država prejela za socialno vključevanje v športu.
Sestanek je bil pomemben korak k nadaljnjemu razvoju področja socialnega vključevanja v športu. Potrebno je nadalje iskanje rešitev za učinkovito uvedbo merljivih kriterijev, ki bodo omogočili pravičnejšo in bolj transparentno razdelitev sredstev za programe, ki prispevajo k vključujoči športni skupnosti.
Sestanek z Mestno občino Krško o socialnem vključevanju v športu
Dne 17. decembra 2024 je v okviru projekta HUD Sklad – projekt »Uvedba merljivih kriterijev za sofinanciranje socialnega vključevanja v športu« potekal pogovor z gospodom Alešem Erženom, predstavnikom Mestne občine Krško, ki deluje na področju športa. Razprava je potekala na daljavo, glavne teme pa so se osredotočale na izzive in možnosti za večjo vključenost otrok v šport, zlasti po 12. letu starosti.
Ključne točke pogovora
Aleš Eržen je izpostavil več pomembnih vidikov, ki vplivajo na socialno vključevanje v športu:
- Pomanjkanje interesa zaradi finančne podpore: Opaža, da mnogi trenerji in organizacije nimajo interesa za delo z mladimi ali odraslimi, ki potrebujejo prilagoditve, saj to delo pogosto ni finančno podprto ali cenjeno.
- Tekmovalna usmerjenost sistema: Zakon o športu je zasnovan predvsem za tekmovalne športnike, vključno s parašportniki, medtem ko socialni vidik športa ni dovolj naslovljen. To ustvarja vrzel v podpori za rekreativne športnike, še posebej za starejše od 12 let.
- Razvoj pravil in kriterijev: Potrebna je jasna definicija pravil in meril za sofinanciranje, da se preprečijo subjektivne odločitve in zagotovijo enake možnosti za vse udeležence. Hkrati je pomembno, da kriteriji ne povzročajo diskriminacije ali zlorab, na primer pri dodeljevanju subvencij.
- Problematika ustreznega kadra: Velik izziv je pomanjkanje usposobljenega osebja za delo z različnimi ciljnimi skupinami, predvsem starejšimi. Profesorji športne vzgoje in športni strokovnjaki pogosto niso usposobljeni za delo z ljudmi, ki potrebujejo prilagoditve vadbe.
Možne rešitve in priložnosti
V pogovoru so bile prepoznane tudi priložnosti za izboljšanje trenutnega sistema:
- Uvedba posebnih razpisov: Predlog je, da se uvedejo razpisi, namenjeni izključno programom socialnega vključevanja v šport, pri čemer bi poudarek bil na zagotavljanju sredstev za delo, ki ni usmerjeno v dobiček, temveč v družbeno korist.
- Povečanje socialnega vidika športa: Več poudarka bi moralo biti na programih, ki naslavljajo socialno vključenost, ne le tekmovalno uspešnost. To bi zahtevalo prilagoditve v zakonodaji in večjo podporo organizacijam, ki delujejo vključujoče.
- Dolgoročne spodbude in sistemske rešitve: Potrebne so spremembe na ravni zakonodaje, da bi se zagotavljala sistemska podpora socialnemu vidiku športa, ki vključuje prilagoditve in podporo za različne starostne in socialne skupine.
Sestanek je bil pomemben korak k razumevanju trenutnih izzivov in iskanju rešitev za izboljšanje socialne vključenosti v športu.
Pogovori z lokalnimi skupnostmi, kot je Občina Krško, so ključnega pomena za razvoj rešitev, ki bodo pripomogle k dolgoročnemu izboljšanju pogojev za športno vključevanje vseh generacij.
NOVICA Sestanek z Mestno občino Celje o novih kriterijih za sofinanciranje vključujočih programov v športu
Dne 13. januarja 2025, smo se na sestanku s predstavnico Mestne občine Celje, gospo Ano Ratkajec pogovarjali o možnosti posodobitve merljivih kriterijev za sofinanciranje vključujočih športnih programov. Razprava je osvetlila več pomembnih tem, ki bodo vplivale na podporo športnim društvom in programom za vključevanje ljudi, ki potrebujejo prilagoditve.
Spregovorili smo o trenutnem pravilniku, ki ne ustreza več sodobnim potrebam in zahtevam na področju športa. Kriterije za sofinanciranje je potrebno uskladiti z načeli novega nacionalnega programa. Razpravljali smo tudi o oblikovanju bolj pravičnih kvot za športne klube. Invalidske organizacije namreč lahko črpajo sredstva iz posebnih virov, kot sta na primer FIHO in Zveza ŠIS-SPK, medtem ko športna društva, ki vključujejo ljudi, ki potrebujejo prilagoditve, na slednja sredstva praviloma ne morejo kandidirati.
Tako je prenove potrebna sedanja praksa financiranja na občinski ravni, ki bo bolj poudarjala podporo vključujočim športnim društvom. Dotaknili smo se tudi teme, kako bi lahko društva ustrezno dokazovala potrebne prilagoditve članov in predlagali, da se lahko to razbere iz potrdila o šolanju ali delu, lahko pa vodi klub individualne načrte svojih članov, kjer pojasnijo okoliščine za potrebne prilagoditve.
Gospa Ana Ratkajec je predstavila primere dobrih praks na njihovem območju, kot sta judo in plavanje, kjer že uspešno vključujejo ranljive skupine in spodbujajo enakopravno sodelovanje v športu. Dogovorili smo se, da bodo pozvali še druge športne in invalidske organizacije, ki delujejo vključujoče, da se prijavijo na spletno stran projekta https://www.hud-sklad.si/sportna-drustva/ in postanejo del mreže vključujočih klubov.
Sestanek je bil korak naprej pri ustvarjanju boljših pogojev za vključujoče športne programe v Sloveniji. Veselimo se nadaljnjega sodelovanja in implementacije sprememb.
